Kako je urejeno skupno premoženje zakoncev?

V prejšnjih prispevkih smo že predstavili postopek sporazumne in nesporazumne ločitve. Tudi današnja tema je povezana z razmerji med zakonci oz. zunajzakonskimi partnerji, in je (sodeč po vprašanjih strank, ki se obračajo na nas) vedno aktualna. 

Že na začetku naj izpostavimo, da je tudi glede premoženjskih posledic zunajzakonska zveza popolnoma izenačena z zakonsko zvezo. Zato bomo v prispevku govorili o premoženju zakoncev, enako pa velja tudi za premoženje neporočenih partnerjev, ki živijo v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. 

Kaj je skupno premoženje?

Skupno premoženje je pravni izraz, ki označuje premoženje, ki je v skupni lasti večih oseb, pri čemer njihovi deleži niso vnaprej določeni in znani.

S skupnim premoženjem lahko lastniki opravljajo le skupaj.  S svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju posamezni zakonec ne more razpolagati (ga prodati, obremeniti, podariti), razen za primer smrti (npr. z oporoko lahko svoj delež na skupnem premoženju zapusti določenemu dediču). 

Če je iz kakršnega koli razloga treba skupno premoženje deliti, se najprej ugotovijo deleži posameznega lastnika; nato pa se opravi delitev premoženja v skladu s temi deleži. Delitev se lahko opravi v naravi ali civilno (torej tako, da se stvar oz. premoženje proda in razdeli kupnina). 

Kaj sodi v skupno premoženje zakoncev?

Odkar velja Družinski zakonik, imajo zakonci možnost, da s sklenitvijo posebne pogodbe (pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij oz. ženitne pogodbe) sami razmejijo, katero premoženje (če kakšno) bo sodilo v njihovo skupno premoženje, in katero v posebno premoženje posameznega zakonca. 

Če zakonca ne skleneta ženitne pogodbe pa velja, da sodijo v njuno skupno premoženje vse premoženjske pravice, ki so bile v času trajanja življenjske skupnosti pridobljene:

  • Z DELOM ali

  • ODPLAČNO.

V skupno premoženje torej sodijo plačila za delo in stvari, ki so s tem denarjem kupljene.

Kaj sodi v posebno premoženje vsakega od zakoncev?

S posebnim premoženjem vsak zakonec razpolaga samostojno. Med to premoženje sodi premoženje, :

  • ki ga je zakonec prinesel v zakonsko zvezo

  • ki ga zakonec pridobi neodplačno v času trajanja zakonske zveze.

V posebno premoženje torej sodijo stvari (npr. avto), ki jih je posameznik pridobil pred poroko, in pa stvari, ki jih je dobil z dedovanjem ali darili. 

Kakšen premoženjski režim lahko zakonca dogovorita v ženitni pogodbi?

O ženitni pogodbi smo na našem blogu že pisali. 

(Bodoča) zakonca ženitno pogodbo skleneta v obliki notarskega zapisa, pogodba pa mora biti tudi vpisana v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica. 

Zakonca sta pri pogodbenem oblikovanju svojih premoženjskih razmerij popolnoma svobodna.

S pogodbo si lahko oblikujeta režim ločenega premoženja, določita, v kolišnem delu bosta oba prispevala k skupnemu premoženju ali kaj tretjega. 

S pogodbo lahko zakonca urejata premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze in tudi za primer razveze; lahko jo skleneta pred sklenitvijo zakonske zveze ali med njenim trajanjem. 

Pred sklenitvijo pogodbe morata zakonca drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna. 

Kako se med zakoncema deli obveznost za dolgove?

POSEBNE OBVEZNOSTI

Za posebne obveznosti (tiste, ki jih je zakonec prevzel pred sklenitvijo zakonske zveze) odgovarja ta zakonec s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Če se poplačilo izvrši na skupnem premoženju, ima drugi zakonec pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku predkupno pravico. 

SKUPNE OBVEZNOSTI

Za skupne obveznosti se štejejo obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca. Gre za obveznosti, ki: 

  • sta jih prevzela oba skupaj;

  • ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem (npr. prenova hiše, ki sodi v skupno premoženje); ali

  • jih je zakonec prevzel za tekoče potrebe družine. 

Za skupne obveznosti odgovarjata oba zakonca tako s svojim posebnim kot s skupnim premoženjem, in sicer nerazdelno (solidarno). Zakonec, ki poplača dolg, sme od drugega zahtevati vračilo tistega dela, ki presega njegov dolg. Delež posameznega zakonca na skupnem dolgu se določa na enak način kot delež na skupnem premoženju.

Kako razdeliti skupno premoženje?

Zakonca lahko skupno premoženje razdelita med trajanjem zakonske zveze ali ob njeni razvezi.

SPORAZUMNA DELITEV

Če sta zakonca sporazumna o tem, kako bosta premoženje razdelila, lahko skleneta pogodbo o delitvi skupnega premoženja. Ta mora vsebovati tudi dogovor o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. 

SODNA DELITEV

Če med zakoncema ni sporazuma, lahko vsak od njiju zahteva ugotovitev deleža na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja pred sodiščem. 

Pri delitvi skupnega premoženja velja zakonska domneva, da sta deleža v skupnem premoženju enaka.

Vsak zakonec pa lahko dokaže, da je prispeval k skupnemu premoženju v bistveno drugačnem razmerju. 

V sporu o tem, kakšen je delež vsakega zakonca v skupnem premoženju, sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa:

  • dohodke vsakega od zakoncev;

  • pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu;

  • varstvo in vzgojo otrok;

  • opravljanje gospodinjskih del;

  • skrb za dom in družino;

  • skrb za ohranjanje premoženja;

  • vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. 


Ko so deleži določeni, sodišče opravi delitev premoženja. Če je le mogoče, je DELITEV FIZIČNA in dobi vsak zakonec v naravi tiste predmete, za katere izkaže upravičen interes. Če fizična delitev skupnega premoženja ni možna niti z izplačilom razlike v vrednosti, pa se opravi DELITEV S PRODAJO STVARI in razdelitvijo kupnine. 

Ali lahko delitev skupnega premoženja zahtevajo tretje osebe?

Delitev skupnega premoženja lahko zahteva tudi UPNIK in sicer na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je določena obveznost plačila dolga. Od sodišča zahteva, da določi delež zakonca na skupnem premoženju, in nato zahteva izvršbo na ta delež.

Do delitve pa lahko pride tudi v postopku OSEBNEGA STEČAJA enega od zakoncev. Tam velja, da je delež stečajnega dolžnika v skupnem premoženju enak polovici, razen če drugi zakonec v stečaju prijavi svojo izločitveno pravico. 

Skupno premoženje zakoncev predstavlja pomembno dimenzijo njune življenjske skupnosti. S pametnim pristopom k urejanju premoženjskih razmerij si bosta zakonca zagotovo prihranila marsikateri spor in zaščitila tako posamezne kot skupne interese.

V ZNANJU JE MOČ. TUDI PRAVNEM! UPAMO, DA STE PO PREBRANEM MOČNEJŠI.

Dr. Ana Jereb, LL.M


Ste po prebranem močnejši?

  • Povejte nam tako, da kliknete “Like” in/ali delite to vsebino s klikom na “Share” spodaj.

  • V primeru dodatnih vprašanj in/ali komentarjev pa lahko slednje napišete v rubriko “Comments” spodaj.