Kaj če ste pozabili vpisati dejanske lastnike v Register dejanskih lastnikov?

Kaj če ste pozabili vpisati dejanske lastnike v Register dejanskih lastnikov?

Danes predstavljamo aktualno tematiko iz poslovnega sveta, in sicer obveznost vpisa dejanskih lastnikov v Register dejanskih lastnikov. 

Vpis v Register dejanskih lastnikov je obvezen že vse od 19. 1. 2018, vendar pa je Finančna uprava RS šele v zadnjem času začela izdajati plačilne naloge pravnim osebam, ki svoje obveznosti niso izpolnile. 

Tudi IURALL se je znašel med naslovniki plačilnega naloga, naše izkušnje in doganja v zvezi z Registrom dejanskih lastnikov pa smo združili v spodnjem prispevku. 

Za kaj gre pri Registru dejanskih lastnikov?

Register dejanskih lastnikov (RDL) je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Obveznost vpisa v RDL obstaja za pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, razen:

  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (pri katerih je edini družbenik hkrati edini zastopnik družbe),

  • neposredne in posredne proračunske uporabnike ter,

  • gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Pravna podlaga, ki nalaga poslovnemu subjektu dolžnost vpisa podatke o svojem dejanskem lastniku v RDL, je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1). 

Podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe je potrebno vpisati v roku 8 dni od vpisa v Poslovni register Slovenije (PRS).

Kdo je dejanski lastnik?

Dejanski lastnik gospodarskega subjekta je:

  • fizična oseba, ki:

    • je posredno ali neposredno imetnik več kot 25% poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali

    • je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z več kot 25% deležem ali

    • ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta;

  • ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.

  • Fizična oseba, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali bistveno vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta iz prvega odstavka tega člena, se lahko med drugim določi na podlagi pogojev, ki jih mora gospodarski subjekt, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb, upoštevati pri pripravi letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

  • Če po zgoranjih določbah ni ugotovljena nobena fizična oseba kot dejanski lastnik – ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za ugotovitev dejanskega lastnika in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi – se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva.

  • Če obstaja dvom, da je po določbah tega člena ugotovljena fizična oseba dejanski lastnik, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva.

Dejanski lastnik poslovnega subjekta je lahko le fizična oseba.

V kolikor je lastnik poslovnega subjekta pravna oseba, govorimo o posrednem lastništvu.

Pri ugotavljanju posrednega lastništva se smiselno uporablja kriterij lastništva več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je pod nadzorom:

  • ene ali več fizičnih oseb ali

  • ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.

Kakšna globa je predpisana, če obveznosti vpisa dejanskih lastnikov ne izpolnete?

Zakonsko je predvidena globa za pravno osebo, ki:

  • ne ugotovi ali če ugotovi napačne podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih, ne vzpostavi in upravlja natančne evidence podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če je ne posodablja ob vsaki spremembi podatkov ali če podatkov o svojih dejanskih lastnikih ne hrani pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 41. člena ZPPDFT-1);

  • ne posreduje brez odlašanja podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če posreduje napačne podatke na zahtevo zavezancev ali organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišč in nadzornih organov iz 139. člena ZPPDFT-1 (42. člen ZPPDFT-1);

  • če ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove spremembe ali če vpiše napačne podatke v roku osmih dni od njegovega vpisa v Poslovni register Slovenije ali od njegovega vpisa v davčni register, če ni vpisan v Poslovni register Slovenije, oziroma v roku osmih dni od nastanka spremembe podatkov (tretji odstavek 44. člena ZPPDFT-1),

znaša od 6.000 do 60.000 EUR.

Globa za odgovorno osebo pravne osebe znaša od 400 do 2.000 EUR.

Predpisane globe so za manjše, novo ustanovljene družbe, ki so med bolj verjetnimi kršitelji vrtoglavo visoke in predstavljajo resno obremenitev. 

To je primer, ki se je pripetil tudi IURALL-u in zato v nadaljevanju gledamo na izpostavljeno obveznost in globe predvsem skozi očala mladega start-up podjetja, katerega lastniška struktura je že javno objavljena (in ne problematiziramo samega namena zakona, t.j. preprečevanja pravnja denarja in financiranja terorizma, kar seveda v celoti podpiramo).

Ali predpisana obveznost zasleduje cilj zakona? 

Namen RDL je zbiranje natančnih in posodobljenih podatkov o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov ter s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Register želi tako preprečiti, da bi se z verigami lastništva večih pravnih oseb zakrivalo identiteto dejanskih lastnikov (fizičnih oseb). 

V primerih družb, katerih lastništvo sestavlja več fizičnih oseb pa je ta namen dosežen brez vpisa v Register saj že iz samega poslovnega in sodnega registra izhaja transparentna lastniška struktura. Namen zakona je dosežen in zavarovana dobrina ni z ničemer ogrožena.

Navedeno je dodatno podkrepljeno z vpogledom v določbi prvega in četrtega odstavka 43. člena ZPPDFT-1:

  • Dejanskega lastnika se ugotavlja s pridobivanjem podatkov iz 14. točke prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1, t.j. osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo ter višina lastniškega deleža ali drug način nadzora. V primeru družb, katere lastniki so fizične osebe, vsi te podatki izhajajo že iz samega poslovnega in sodnega registra (razen rojstva in državljanstva, saj zaradi svoje narave nista javna - enako v primeru Registra).

  • Slednjega se je zavedal že zakonodajalec, saj je določil da se izpostavljene podatke pridobi z vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v Register, pri čemer se ni dovoljeno zanašati izključno na podatke, vpisane v Register.

Ker je zakonodajalec vzpostavil Register med drugim zato, da bi v Slovenski pravni red prenesel določbe oz. namen t.i. 4th Anti-Money Laundering Directive velja pogledati tudi zasledovani cilj slednje, ki je v 14. preabmuli določen takole:

Potreba po natančnih in posodobljenih informacijah o dejanskem lastniku je eden ključnih dejavnikov pri iskanju storilcev kaznivih dejanj, ki bi svojo identiteto sicer lahko skrili za poslovno strukturo. Države članice bi zato morale zagotoviti, da subjekti, ustanovljeni na njihovem teritoriju v skladu z nacionalnim pravom, pridobijo in hranijo ustrezne, natančne in aktualne informacije o svojem dejanskem lastništvu, poleg osnovnih informacij, kot so ime in naslov družbe ter dokaz o registraciji in pravnem lastništvu. Zaradi večje preglednosti bi morale države članice, kot ukrep proti zlorabam pravnih oseb, zagotoviti, da se informacije o dejanskem lastništvu ob doslednem spoštovanju prava Unije hranijo v osrednjem registru, ki se nahaja zunaj družbe. Države članice lahko v ta namen uporabljajo osrednjo zbirko podatkov za zbiranje informacij o dejanskem lastništvu ali poslovni register ali kateri koli drug osrednji register. Države članice lahko odločijo, da so za vnašanje podatkov v register odgovorni pooblaščeni subjekti. Države članice bi morale zagotoviti, da so te informacije v vseh primerih na voljo pristojnim organom in FIU ter posredovane pooblaščenim subjektom, ko ti izvajajo ukrepe skrbnega preverjanja strank. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da je v skladu s predpisi o varstvu podatkov dostop do informacij o dejanskem lastništvu odobren tudi drugim osebam, ki lahko izkažejo upravičen interes v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji, kot so korupcija, davčna kazniva dejanja in goljufije. Osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes, bi morale imeti dostop do informacij o vrsti in višini deležev v lasti upravičencev, in sicer o njihovi približni vrednosti. 

Dejstvo torej je, da je namen ZPPDFT-1 in 4th Anti-Money Laundering Directive preprečiti, da bi se za slovensko družbo npr. skrivala nizozemska družba, za to družba iz Cipra, za slednjo pa storilci kaznivih dejanj iz Rusije.

Kadar je lastniška struktura družbe (pa čeprav večosebne) sestavljena le iz fizičnih oseb, do takšnega skrivanja ne more priti in dejansko lastništvo ves čas izhaja že iz poslovnega in sodnega registra.

Gre torej za “prekršek neznatnega pomena”?

Za opredelitev prekrška neznatnega pomena po členu 6.a Zakona o prekrških (ZP-1) morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija:

  • odsotnost škodljive posledice oziroma možnosti nastanka take posledice,

  • storitev prekrška v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.

V primeru prekrška neznatnega pomena ima prekrškovni organ pooblastilo, da družbi namesto plačilnega naloga izda le opomin.

Če povzamemo okoliščine, ki prekršek opustitve prijave v RDL v primeru večosebnih družb, katerih lastniki so le fizične osebe, delajo posebno lahkega:

  • Namen zakonske ureditve je dosežen že s podatki v sodnem in poslovnem registru,

  • Zavarovana dobrina (transparentnost lastniške strukture družbe) ni bila ogrožena,

  • Najverjetneje prekršek ne bo storjen naklepno, temveč enostavno zato, ker bodo družbeniki na obveznost vpisa pozabili

  • Glede na višino predpisane globe (od 6.000 do 60.000 EUR) bo le-ta najverjetneje ogrožujoče vplivala na nadaljnje poslovanje (predvsem novonastalih podjetji). 

Ste se tudi v zadnjem času srečali s podobnim primerom? Vabimo vas, da svoje izkušnje delite z nami.

V ZNANJU JE MOČ. TUDI PRAVNEM! UPAMO, DA STE PO PREBRANEM MOČNEJŠI.

Dr. Ana Jereb, LL.M in Primož Rojac, LL.M.


Ste po prebranem močnejši?

  • Povejte nam tako, da kliknete “Like” in/ali delite to vsebino s klikom na “Share” spodaj.

  • V primeru dodatnih vprašanj in/ali komentarjev pa lahko slednje napišete v rubriko “Comments” spodaj.